Boljši predpisi

Za kakovostno izvajanje javnih storitev je bistvenega pomena regulacijski okvir, v katerem lahko gospodarstvo učinkovito deluje. Jasna zakonodaja pa je pogoj, da imajo podjetja prijazno okolje za poslovanje.

Priprava boljše zakonodaje/predpisov (Smart Regulation) in odprava administrativnih ovir, zmanjšanje zakonodajnih bremen in poenostavitev postopkov so eden izmed ključnih elementov za doseganje konkurenčnega gospodarstva in vzpostavitev učinkovite in prijazne uprave. 

Boljši predpisi so eden izmed ključnih elementov za doseganje kakovostnega zakonodajnega okolja, ki je hkrati minimalno obremenjujoče, izboljšuje konkurenčnost gospodarstva, pospešuje odprtost trga, izboljšuje standard in povečuje transparentnost. Z boljšo pravno ureditvijo in orodji e-uprave lahko zagotovimo enostavnejše poslovno okolje, hkrati pa tudi prihranek časa in denarja za državljane, podjetja in javno upravo. Od osamosvojitve Slovenije do danes so se predpisi spreminjali, toda ali so se spreminjali tako, da so se upoštevali principi uveljavitve boljših predpisov?

Prvotni Akcijski program za odpravo administrativnih bremen za 25% do leta 2012 je bil na podlagi analiz iz predhodnih faz in zaradi večjega števila pobud s strani strokovne in zainteresirane javnosti nadgrajen, in tako je Vlada RS v juliju 2012 sprejela prenovljeni Akcijski program za odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje zakonodajnih bremen za leti 2012 in 2013

V luči učinkovitejše realizuacije ukrepov, ki izhajajo iz različnih pomembnih strateških dokumentov je Vlada Republike Slovenije 3. 10. 2013 sprejela Enotni dokument za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja ter dvig konkurenčnosti z ukrepi po področjih. 

Priprava boljših predpisov tudi v Evropski uniji predstavlja pomemben ukrep v okviru zagotavljanja pogojev za učinkovito delovanje notranjega trga in orodje, ki vodi k doseganju srednjeročnih in dolgoročnih ciljev lizbonske strategije.

Strategija boljših predpisov temelji na tem, da bi države članice dosegle spremembe predpisov, ki bodo učinkoviti, pregledni, sorazmerni in odgovorni, kar posledično omogoča rast in razvoj podjetništva, predvsem malih in srednje velikih podjetji in ustvarjanje zakonodajnega okolja, ki je prijazno do državljanov. Omenjene cilje je moč doseči s tesnejšim sodelovanjem med državami članicami, predvsem z izmenjavo dobrih praks priprave predpisov v posameznih državah članicah. 


Z uresničitvijo priprave boljših predpisov se pozitivni učinki odražajo v:
- izboljšani konkurenčnosti podjetji/gospodarstva
- pospeševanju odprtosti trga
- izboljšanju življenjskega standarda
- povečanju transparentnosti,

kar v praksi pomeni:
- zmanjšanje stroškov podjetji
- ohrabritev poslovnega sektorja
- učinkovita zakonodajna ureditev
- boljša zakonodaja = boljše izpolnjevanje obveznosti.

Slika: Štirje stebri izvajanja priprave boljših predpisov 

 

Boljša priprava predpisov - predpisiPosamezni stebri izvajanja priprave spremembe predpisov - boljših predpisov

  • presoja učinkov predpisov in politik je z dobro narejenimi analizami ekonomskih, okoljskih in socialnih učinkov, ključnega pomena za kakovostno oblikovanje predlogov predpisov.
  • sodelovanje z javnostjo je namenjeno zagotovitvi primerne vključenosti strokovne in druge zainteresirane javnosti v najzgodnejšo fazo postopka priprave predlogov predpisov.
  • odprava administrativnih ovir in poenostavitev zakonodaje predstavlja procese zmanjšanja, odprave ali preprečitve administrativnih bremen vključno z merjenjem administrativnih stroškov, ki jih povzroča zakonodaja gospodarskim subjektom ali državljanom.
  • poenostavitev zakonodaje zajema metode razveljavitve, kodifikacije - združitev različnih zakonov ali nepisanih pravnih določil v enoten (zakonski) tekst, preoblikovanje zakonodaje na podlagi dopolnitve in kodifikacije določenega akta ter zamenjava direktiv z uredbami.