20.05.2016

Z znižanjem zakonodajnih bremen do pomembnih prihrankov

Program Vlade RS za odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje administrativnih bremen za 25% je bil v letu 2009 sprejet kot temeljni strateški in operativni dokument, katerega akcijski program je bil sestavljen iz petih faz (pregled zakonodaje, merjenje administrativnih stroškov, nabor ukrepov, izvedba sprememb zakonodaje, ponovno merjenje administrativnih stroškov ter ugotavljanje učinkovitosti sprememb z namenom uresničevanja cilja Akcijskega načrta).

Cilj projekta oz. operacije Merjenje administrativnih stroškov in bremen v predpisih RS je prizadevanje za razbremenitev gospodarstva in državljanov z nepotrebnimi administrativnimi postopki in bremeni ter povečanje učinkovitosti javne uprave. Pri projektu gre tudi za uresničevanje zavez Vlade RS do Evropske komisije, s katerimi se je zavezala da bo uresničila cilj 25% manj administrativnih bremen v zakonodaji RS, kar predstavlja 362 mio EUR.

V analizo, ki so jo zaradi objektivnosti merjenja izvajali zunanjimi izvajalci v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo in ostalimi resorji, je bilo vključenih 14 področij, pregledanih 71 zakonov in 3529 podzakonskih predpisov od tega 996 administrativno obremenjujočih predpisov, ki povzročajo dodatne stroške poslovnim subjektom ali državljanom. Analiza je potekala na podlagi evropske metodologije za merjenje administrativnih stroškov in bremen (Enotna metodologija za merjenje stroškov, ki jih zakonodaja povzroča subjektom - EMMS).

Rezultati kažejo, da je bilo skupno izmerjenih 146 ukrepov in realiziranih 365 mio EUR prihrankov na letni ravni pri čemer realizirani prihranki predstavljajo znižanje zakonodajnih bremen v višini več kot 25 % od ugotovljenih bremen (1,5 mrd EUR).

Največ delež prihrankov izhaja iz ukrepov v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za finance in Ministrstva za pravosodje.
Določeno število ukrepov je še v fazi realizacije, kar za državo predstavlja potencialne prihranke, in sicer v višini 59,3 mio EUR.

Gre za enega pomembnejših prizadevanj za boljšo javno upravo, saj vsak vložen evro v izvedbo Akcijskega programa za odpravo zakonodajnih bremen, prihrani za gospodarstvo in državljane 215 EUR na področju razbremenitve teh deležnikov.

V okviru projekta je bilo vzpostavljeno spletno mesto STOP birokraciji kot enotno orodje namenjeno zbiranju predlogov, pobud za zmanjšanje administrativnih bremen in odpravo le-teh. Vzpostavljena je bila tudi Enotna zbirka ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje kot enotno managersko orodje za spremljanje napredka realizacije ukrepov ministrstev, ki ga uporabljajo vsa ministrstva.

Nekaj pomembnejših ukrepov:

- MJU - Uvedba e-JN - elektronska javna naročila (Sistem za elektronsko javno naročanje z moduli e-Nabave, e-Oddaja, e-Dosje, e-Dražbe, e-Katalog,  Brezpapirno poslovanje in avtomatsko preverjanje podatkov iz državnih registrov) = 18,1 mio EUR prihrankov na letni ravni;

- MJU - Obvezna elektronska prijava v socialna zavarovanja s 1.1.2016 (M obrazci v okviru sistema VEM) = ocenjeni prihranki za poslovne subjekte in javno upravo 6,4 mio € na letni ravni;

- MF - Zmanjšanje števila podračunov pri plačevanju socialnih dajatev iz 14 na 4. = 5,1 mio € prihrankov za poslovne subjekte na letni ravni;

- MP - Uvedba E-zemljiške knjige = prihranki v višini 17,4 mio € na letni ravni;

- MGRT - Poenostavitev pogojev za vstop na trg = prihranki v višini 7,5 mio € na letni ravni;

- MIZŠ - Vzpostavitev evidence na področju šolstva E-VŠ in CEUVIZ = prihranki v višini 2,5 mio € na letni ravni;

- SURS - Spremembe pri popisih prebivalstva in kmetijskih gospodarstev – zajem iz administrativnih virov = prihranek v višini 13,3 mio € na letni ravni;

- MDDSZ - E-sociala – uveljavljanje socialnih pravic na enem mestu = prihranki v višini 19,6 mio € na letni ravni;

- MOP - Spremembe pri prostorski in okoljski zakonodaji in objave evidenc  ter prostorskih informacij = prihranki v višini 9,2 mio € na letni ravni;

- MZ - Racionalizacija potrjevanja zdravstvene kartice = prihranki v višini 5,8 mio € na letni ravni;

- MZI - Odprava notranje kontrole = prihranki v višini 2,3 mio € na letni ravni.

Skupni podatki o prihrankih so dostopni preko publikacije Znižanje zakonodajnih bremen v obdboju med 2009 in 2015.