31.03.2016

Nov Zakon o javnem naročanju prinaša večjo fleksibilnost in enostavnost postopkov

Zakon o javnem naročanju

Javna naročila spet urejena enovito v enem zakonu

Poleg enotne ureditve splošnega in infrastrukturnega javnega naročanja so med glavnimi vsebinskimi novostmi še prilagoditve mejnih vrednosti naročil, precej postopkov se skrajšuje in poenostavlja, pri pritožbah se zmanjšuje možnost zlorab, komunikacija med naročnikom in ponudnikom pa se uvaja po elektronski poti.

S ciljem večje gospodarnosti se s kriterija najnižje cene prehaja na kriterij ekonomsko najugodnejše ponudbe. Naročniki bodo tako lahko upoštevali tudi okoljske in socialne kriterije. Na nekaterih področjih je cena kot edini kriterij izbire celo prepovedana, denimo pri arhitekturnih in inženirskih storitvah.

Bolj enostavna pravila javnega naročanja tako za naročnike kot ponudnike

Zakon gre v smeri večje fleksibilnosti postopkov javnega naročanja in ponudnikom omogoča, da po oddaji svoje ponudbe še dopolnijo in spremenijo.
Roki za oddajo naročil se krajšajo, pragovi za uporabo naročil majhnih vrednoti pa zvišujejo. Možnost pritožb ostaja, vendar pa se zmanjšuje možnost, da se pritožbeni postopki uporabljajo kot način za zavlačevanje ali morda celo zlorabo tega instituta.

Za sodelovanje v postopku bo zadoščalo, da ponudniki predložijo le lastno pisno izjavo o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, finančnem statusu in sposobnosti.

Faze v postopku javnega naročanja niso več predpisane, prav tako ne, kateri dokumenti morajo sestavljati razpisno dokumentacijo.
Vso dokumentacijo o izpolnjevanju razpisnih pogojev bo moralo predložiti le podjetje, ki bo v postopku izbrano.

Za storitve na področju sociale, kulture, zdravstva in drugih posebnih storitev veljajo poenostavljena pravila.

Večja transparentnost

Z združitvijo "klasičnega" in "infrastrukturnega" področja javnega naročanja v enem zakonu bodo postopki bolj pregledni, tako za naročnike kot ponudnike. N

ovo je, da se bodo odločitve o oddaji naročil objavljale na portalu javnih naročil in se ne bodo več vročale po upravnem postopku.

Večja transparentnost naj bi se zagotovila tudi zaradi dodatne določbe, da morajo vsi naročniki enkrat letno na svojih spletnih straneh objaviti seznam vseh naročil v vrednosti nad 10.000 evrov in do mejnih vrednosti, od katerih dalje je obvezna uporaba zakona.

Postopoma do povsem elektronskih postopkov

Postopoma bo vsa korespondenca v zvezi z javnimi naročili prešla izključno na elektronska sredstva in ne bo več potekala po navadni pošti.

Pomembna socialna nota zakona

V novem zakonu se na novo določa pogoj, da morajo imeti izbrani ponudniki poravnane obveznosti do delavcev, pa tudi sicer so vanj vgrajene močne zahteve glede spoštovanja delovnopravne in socialne zakonodaje ter drugih obveznosti, ki jih imajo izvajalci javnih naročil do države.

Z zakonom do bolj zelenih javnih naročil

Novi zakon omogoča boljše vključevanje okoljskih vprašanj v postopke javnih naročil. Naročnik lahko tako zahteva določen znak kot dokaz, da naročene gradnje, storitve oz. blago ustrezajo zahtevanim značilnostim. Podjetje, ki ne spoštuje okoljskih obveznosti, se lahko izključi iz postopka javnega naročila.

 

Vir: SOJ MJU, 30. 3. 2016