29.01.2013

Kako se uspešno spopasti z birokracijo?

Glas gospodarstva in ovire v postopkih

Kako oteženo je v Sloveniji uspešno uresničiti poslovno idejo predstavlja podjetnica, ki je zaradi toge zakonodaje in obstoječih administrativnih ovir, le to storila v drugi državi članici EU, kjer ni zahtevano izpolnjevanje vrste pogojev za opravljanje istovrstne dejavnosti, poleg tega pa je bila deležna tudi brezplačne pomoči gospodarske zbornice, odvetnikov in računovodji za prvo leto delovanja.

To je eden izmed primerov, ki dokazuje, da Slovenija s svojim rigoroznim zakonodajnim okoljem,  v primerjavi z drugimi državami članicami EU, izgublja na konkurenčnosti in dopušča odliv odličnih poslovnih idej v tujino, po drugi strani pa ne privablja potencialnih tujih investitorjev.

Da se v praksi dogajajo anomalije predstavljata sledeča DVA PRIMERA, ki potrjujeta navedbe iz uvodnega odstavka:

Za premični objekt, v katerem se nudi embalirana pijača (izpolnjevanje vseh sanitarno – tržnih pogojev), je potrebno vsako leto na novo pridobivati gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt – začasni objekt (kiosk), namenjen sezonski turistični ponudbi. Upravni enoti je k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja tako vsako leto na novo potrebno priložiti:

-          lokacijsko informacijo;
-          soglasje občine, za postavitev objekta do 3 m od ceste;
-          naravovarstveno soglasje;
-          vodovarstveno soglasje;
-          soglasje carine za postavitev v 50 metrskem pasu od mejne črte;
-          soglasje od policije.

Drugi primer se nanaša na vprašanje poplavnih območij ob rekah, kot primer podjetnica izpostavlja poplavno območje ob reki Kolpi. Država je postavila poplavno območje ob vsem območju Kolpe brez ustreznih študij, samo na podlagi poplavnih kart Slovenije. Tako je v poplavnih območjih vse prepovedano, nobenih gradenj, nič postavljanja šotorov, enostavnih objektov. To onemogoča obstanek, kaj šele razvoj turistične dejavnosti ob rekah. Konkretno reka Kolpa poplavlja le v drugi polovici jeseni, zimskem času ter prvi polovici pomladi, preko poletja pa nikakor ne oz. je njen vodostaj izjemno nizek. S to prepovedjo se je zavrl turizem prav v času turistične sezone. 

Oba konkretna primera sta bila že posredovana v reševanje ministrstvom, pristojnim za posamezno področje.

Ministrstvo za pravosodje in javno upravo (v nadaljevanju MPJU) se vsakodnevno srečuje s takšnimi in podobnimi primeri, že od leta 2005 pa v ta namen izvaja projekt odprave administrativnih ovir, še bolj poglobljeno in sistematično pa od leta 2009, ko je bil sprejet Akcijski program za odpravo administrativnih ovir, saj se zaveda, da 80 % vseh administrativnih postopkov izhaja iz neučinkovite zakonodaje. 

Pomembne aktivnosti so bile v letu 2012 usmerjene v izboljšanje poslovnega/zakonodajnega okolja in izboljšanje javnega servisa. Ključni projekti so bili tako v prvi vrsti usmerjeni v reformo zakonodaje in zmanjšanje zakonodajnih bremen in v drugi vrsti v izboljšanje storitev javne uprave (hitro, prijazno, kvalitetno), ki se predvsem nanašajo na pridobivanje različnih dovoljenj.

V letu 2012 se je zaradi vrste novih pobud s strani strokovne in zainteresirane javnosti program prenovil,  julija 2012 pa ga je potrdila tudi Vlada RS. Skupno program vključuje 269 ukrepov (http://www.minus25.gov.si/). Cilj projekta »minus 25%« je zmanjšanje administrativnih bremen za 25 odstotkov (360 mio evrov na letni ravni). Program je usmerjen v tako imenovano "kurativo" – »čiščenje« nepotrebnih administrativnih ovir in bremen iz obstoječe zakonodaje, zelo pomembno pa je tudi področje »preventive« - preprečevanje nastanka novih ovir in bremen v procesu sprejemanja predpisov. Tako je zelo pomembno, da se skozi proces sprejemanja predpisov izvaja kvalitetna ocena učinkov, da se poiščejo najboljše rešitve in da se vključuje javnost in ključnimi deležniki.

Posamezna ministrstva so s sklepom vlade zavezana, da bodo program realizirala do konca leta 2013, ter ministrstvu, ki vodi in koordinira izvajanje programa ukrepov (MPJU), poročala o njihovi realizaciji vsako četrtletje. Ker se Akcijski program vsebinsko zelo dotika delovnega področja ministrstva, ki je pristojno za gospodarstvo, se obenem dopolnjuje oziroma poteka vzporedno s posamičnimi ukrepi za gospodarsko rast (1. in 2.) in spodbujanje gospodarstva (3. paket), ki so jih pripravili na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Da se v Sloveniji v zadnjih letih uresničuje cilj »očiščevanja« predpisov ter zmanjšanje stopnje birokracije, kaže tudi raziskava Svetovne banke – »Doing Business 2013«. Slovenija se po napovedih za leto 2013 uvršča na 35. mesto na področjuno Enostavnost poslovanja in na 28. mesto na področju Enostavnosti ustanavljanja podjetji. V primerjavi z letom 2007 je Slovenija na področju Enostavnosti poslovanja napredovala za 26. mest, najbolj pa je napredovala na področju Enostavnost ustanavljanja podjetji, saj je v primerjavi z letom 2007 v letu 2011 napredovali za 70. mest in trenutno zasedamo 28. mesto. Napredek je poledica sistematičnega reševanja ukrepov na tem področju.

Kljub vloženim naporom za izboljšanje stanja v preteklih letih, pa je Slovenija še vedno slaba na področju pridobivanja gradbenih dovoljenj (61. mesto). Področje okolja in prostora je poleg davčnega področja, področja črpanja sredstev kohezijske politike, delovno pravnega področja in področja javnih naročil, eno izmed najbolj administrativno obremenjujočih. Omenjena področja so prioritetna tudi v okviru omenjenega akcijskega programa, pri čemer je bilo v prvem četrtletju realiziranih že 42 ukrepov oziroma 15,6.

V letu 2012 smo izvedli tudi evalvacije realiziranih ukrepov (primer: nov Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) - novela Zakona o varnosti in zdravju pri delu je pri delu samozaposlenim, mikro in malim podjetjem prinesla vrsto poenostavitev, vendar se je v analizi izkazalo, da so subjekti zelo slabo seznanjeni in poenostavitve v praksi dejansko zelo redko uporabljajo. Zaradi ne seznanjenosti s predpisi in posledično nepoznavanjem sprememb, se poslovni subjekti na področju varnosti in zdravja pri delu, večinoma ravnajo po prejšnji bolj administrativno obremenjujoči zakonodaji). 

Ključno za Slovenijo je v tem oteženem gospodarskem času, še bolj smotrno kot kadar koli prej prisluhniti podjetnikom, ki z izkušnjami iz »terena« lahko najbolj prispevajo k doseganju ciljev debirokratizacije poslovnega in upravnega okolja. Rezultati jasno kažejo, da si gospodarstveniki želijo debirokratizacije poslovnega okolja, kar pomeni, da se odpravijo nekatere ovire, ki gospodarstvu povzročajo nepotrebne stroške, ter da se poveča odzivnost upravnih organov. Potrebno se je zavedati, da nekatera podjetja na odgovore pristojnih organov na različnih področjih čakajo v nedogled in to je nesprejemljivo. Potrebno jih je poslušati, slišati, razumeti in jim pomagati.

Pomagaj, predlagaj, zmagaj!

Če se soočate s podobnimi težavami in birokratskimi postopki, saj so problemi zaznani na terenu ključnega pomena za samo izboljšanje obstoječega stanja in imate konkretne predloge in morebitne rešitve, vas vabimo k obisku našega spletnega portala  »minus 25« www.minus25.gov.si/komenarji-in-pobude/. Prispele pobude (ob izpolnjevanju splošnih pogojev) strokovna ekipa na MPJU pregleda ter takoj posreduje v reševanje pristojnim organom.  Predlogi se nato v sodelovanju s pristojnimi resorji preučijo, po potrebi pa se tudi uvrstijo v program (Akcijski program za odpravo administrativnih ovir), ki se tako ves čas sproti dopolnjuje. Največ pobud, ki smo jih prejeli, je bilo s področja javne uprave in pravosodja, področja infrastrukture in prostora, gospodarstva in varstva okolja.

Na portal »minus 25« (http://www.minus25.gov.si/) se stekajo tudi predlogi iz vladnega portala predlagam.vladi.si, ki se vsebinsko navezujejo na področja priprave razumne zakonodaje in odprave administrativnih ovir. V prihodnosti se v sodelovanju z GZS pripravlja tudi vzpostavitev skupnega komunikacijskega kanala, preko katerega bodo poslovni subjekti sporočali svoje težave in predloge za poenostavitve.

Najpomembnejši realizirani ukrepi v letu 2012

- Sprememba Zakona o varstvu okolja in uvedba spremembe veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja iz 5 na 10 let. Gre za pomembne razbremenitve gospodarstva in javne uprave.

- Poenostavitev postopkov na področju prostorskega načrtovanja in gradnje objektov (sprememba Zakona o prostorskem načrtovanju in Zakona o graditvi objektov). Z novelo Zakona o graditvi objektov so omogočeni hitrejši in cenejši postopki pridobivanja soglasij, med drugim je tudi odpravljena obveznost pridobitve uporabnega dovoljenja za enostanovanjske objekte).

- Skrajšana in enostavnejša vloga za znižanje plačila vrtca in uveljavljanje otroškega dodatka (večina staršev je lahko že decembra 2012 vložila enostavno vlogo za znižanje plačila vrtca in vlogo za otroški dodatek)

- Ukinitev dnevnega polaganja gotovine za pravne osebe (S  1.1. 2010,  pravnim osebam ni več potrebno vsakodnevno polaganje gotovine, ki presega z internim aktom določen blagajniški maksimum, na transakcijski račun.  Ocenjeni prihranek je 11.756.647 € neto z naslova odprave obveznosti)

- Poenostavitev sistema plačevanja davkov in drugih obveznih dajatev z zmanjševanjem števila podračunov (Bistvo poenostavitve sistema vplačevanja davkov in drugih obveznih dajatev je zmanjšanje števila plačilnih nalogov in zmanjšanje števila podračunov na katere davčni zavezanci vplačujejo svoje obveznosti, kar posledično predstavlja manjšo porabo časa in nižje stroške plačilnega prometa. Skupni prihranek v višini 5.101.207,04 € na letni ravni).

- Ukinitev obveznih objav v Uradnem listu (s spremembo Zakona o gospodarskih družbah se ukinja obveznost (v primeru različnih statusnih sprememb in drugih dogodkov) objav v Uradnem listu.).

- Sprememba na področju subvencioniranja šolskih prevozov (odprava nepotrebnih administrativnih ovir pri postopkih za znižanje plačila javnih prevozov za dijake in študente). Uveden je tako imenovani enotni princip znižanja cene mesečne vozovnice za vse dijake in študente, ne glede na socialni položaj.

Pomembnejši projekti in aktivnosti MPJU v letu 2013

- Nadaljevanje realizacija programa ukrepov za odpravo administrativnih ovir 

- Projekt prenove zakonodaje in sistema uveljavljanja socialnih pravic  (Za nekatere pravice (otroški dodatek) bodo starši vložili vlogo za uveljavitev pravic samo enkrat, pristojni center za socialno delo pa bo v določenem obdobju, po uradni dolžnosti preveril, če je družina do pravice še upravičena. Gre za uveljavitev tako imenovanih informativnih izračunov).
- Projekt prenove fizičnih vem točk v smeri okrepitve podpornega okolja za razvoj podjetništva in vstop tujih investicij.

- Projekt e- poročanje za poslovne subjekte (pričetek s pilotom e-turizem s ciljem razbremenitve poslovnih subjektov (poročevalskih enot), ter vzpostavitev elektronske podpore oziroma sistema, ki bo omogočil racionalizirati delo vseh uporabnikov in zagotoviti večjo kakovost zbranih podatkov).

- Prenova oziroma izboljšanje zakonodaje in pogojev ter postopkov za opravljanje dejavnosti in poklicev z ustrezno in celovito implementacijo Storitvene in Poklicne direktive, v smeri odprave administrativnih ovir ter standardizacije in poenostavitev postopkov.