Oddajte pobudo

On-line dostop do potrdil o namenski rabi zemljišča, ki jih izdajajo občine

Kategorija: Okolje in prostor
Pristojni organi: MOP
  • 22. 08. 2017Pobuda objavljena
  • 22. 08. 2017Pobuda odstopljena organu
  • 13. 10. 2017Pobuda sprejeta

Pobuda

Pooblaščenim osebam (notarjem) naj se omogoči on-line dostop do potrdil o namenski rabi zemljišča, ki jih izdajajo občine.

V procesu prodaje ali nakupa zemljišča je potrebno pridobiti potrdilo o namenski rabi zemljišča, ki ga izdajajo občinske uprave. Postopek pridobitve običajno poteka po navadni pošti, kar dodatno podaljša proces izvedbe pravnega posla in povzroča nepotrebne stroške (pošiljanje po pošti, počasna odzivnost občinskih uprav, itd.)

Vsaka občina že uporablja enega izmed dveh prostorskih sistemov:
IOBCINA: https://gis.iobcina.si/gisapp/?
PISO: http://www.geoprostor.net/PisoPortal/Default.aspx
Na vsakem je že izdelan modul za izdajo teh potrdil katerega uporabljajo tudi na občinskih upravah. Dostop do sistemov je v obeh primerih mogoč preko spleta.

Z ustreznim uporabniškim imenom in geslom ali še bolje prijave z digitalnim potrdilom bi tako lahko vsak notar ali druga pooblaščena oseba takoj prišla do potrdila o namenski rabi zemljišča. Postopek prodaje/nakupa zemljišča bi se s tem skrajšal ter poenostavil, ker bi odpadla običajno večdnevna poštna komunikacija med notariatom in občinsko upravo, kakor tudi s tem povezani stroški.

Odgovor pristojnega organa

Odziv Ministrstva za okolje in prostor:

Potrdilo o namenski rabi zemljišča je potrdilo iz uradne evidence in se zato skladno s predpisi o splošnem upravnem postopku šteje kot javna listina. Potrdilo mora zato izdati občina, saj so geoinformacijski portali, ki so navedeni v pobudi, komercialni izdelki oziroma komercialna storitev zasebnih ponudnikov. Občine jih sicer uporabljajo pri svojem delu in poslovanju, ne da pa se jih avtomatično šteti za informatizirano uradno evidenco, niti niso iz njih neposredno dostopni ali pridobljeni podatki že avtomatično uradni podatki. Kot take jih ustvari šele občina, s tem ko jih izda ob upoštevanju materialnih in postopkovnih zakonskih zahtev (glede vsebine, rokov, obličnosti, vročanja itd).

Ker je prehod na elektronsko poslovanje organov javne uprave jasna usmeritev in cilj tudi na področju nalog urejanja prostora, država aktivno razvija uradni prostorski informacijski sistem. Elektronsko poslovanje bo predstavljalo informacijsko podporo deležnikom v procesih na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov. Kljub uvedbi elektronskega poslovanja, pa uradnega potrdila o namenski rabi prostora še vedno ne bo mogoče avtomatično pridobiti prek prostorskih informacijskih sistemov saj so prostorski podatki (na podlagi katerih se potrdilo pripravi) medsebojno neusklajeni. Avtomatično se lahko (z grafičnim presekom podatkovnih slojev) pridobi le informativen podatek o vrsti namenske rabe na določeni parceli, kar pa še ne zagotavlja ravni uradnega podatka, ki bi lahko bil podlaga za nadaljnje notarske storitve. Uraden podatek zagotovi šele občina skozi izvedbo ustreznega predpisanega postopka.


Odziv Združenja mestnih občin:

V Združenju mestnih občin Slovenije (ZMOS) smo preučili posredovano pobudo, ki je bila dana preko spletne strani STOP Birokraciji. V nadaljevanju podajamo argumentirane pomisleke.
Spletne aplikacije sicer res omogočajo avtomatsko generiranje potrdil o namenski rabi zemljišč, kljub vsemu pa je trenutno še vedno nujen pregled pred izdajo potrdil s strani pristojnih oseb v občinskih upravah. Največjo težavo pri avtomatizirani izdelavi potrdil zagotovo predstavlja kakovost prostorskih podatkov, ki so na voljo občinam za pripravo takih potrdil. Kakovost zemljiškega katastra (ki je osnova za izdajo potrdil, saj predstavlja zemljiška parcela enoto, za katero se potrdilo izdela) se zelo razlikuje med različnimi deli katastra (stara in nova izmera), kar posledično ne omogoča »slepo« računalniško presekovanje podatkovnih slojev, temveč je potrebna preverba s strani zaposlenih v občinskih upravah. Nadalje, težavo predstavlja tudi posodabljanje podatkov zemljiškega katastra, kjer občinam ni omogočeno neposredno in ažurno prevzemanje podatkov, temveč občine take podatke prevzemajo s časovnim zamikom. Prav tako v praksi ni vedno mogoče zagotoviti istočasne posodobitve podatkov z vstopom v veljavo novih prostorskih aktov, začasnih ukrepov ali sprememb režimov varovanja in podobno. Pogosto potrdila temeljijo na starejših prostorskih aktih, ki še niso bili digitalizirani. Vse našteto zmanjšuje zanesljivost in pravilnost avtomatskega izdelovanja potrdil o namenski rabi zemljišč.
Navedeni razlogi jasno dokazujejo, da je v vsakem primeru nujen »ročni« ali »osebni« pregled potrdila s strani zaposlenih v občinskih upravah, ki na podlagi izkušenj hitro in učinkovito prepoznajo morebitne napake. To je pomembno tudi z vidika nadzora nad pravilnostjo potrdil. Polni avtomatizem pri izdajanju potrdil o namenski rabi zemljišč bi tako lahko privedel do napak s pomembnimi pravnimi posledicami.
V zvezi s trajanjem postopkov si mestne občine prizadevajo za čim hitrejšo izdajo potrdil, čeprav strokoven pregled pravilnosti potrdil terja svoj, sicer relativno kratek čas. Za skrajšanje postopkov, ki vplivajo na promet z nepremičninami, je izrazito pomembna pravočasna ali dovolj zgodnja oddaja vloge za izdajo potrdil. V praksi se namreč neredko zgodi, da do oddaje vloge za izdajo potrdila pride šele v sklepni fazi prodaje oziroma nakupa nepremičnine, na kar pa mestne občine nimajo vpliva.
Mestne občine vsekakor pozdravljajo pobude, ki zmanjšujejo birokracijo, saj to olajša in pospešuje delo občinskih uprav in zagotavlja boljše storitve za uporabnike oziroma stranke. Preden pa lahko dosežemo popolno avtomatizacijo izdaje takih potrdil je potrebno odpraviti težave na sistemski ravni, ki izhajajo iz različnih institucij in neusklajenosti prostorskih podatkov, ki jih take institucije pripravljajo.